Investicijske prevare

Vse več je lažnih trgovalnih platform, ki obljubljajo hiter zaslužek. Če se vam zdi investicijska ponudba predobra, da bi bila resnična, je velika verjetnost, da gre za prevaro.

V zadnjem času beležimo rast investicijskih prevar, goljufi pa uporabljajo vse bolj personalizirane pristope.

Policija je v letu 2024 obravnavala 705 primerov, zabeležila je za 19,5 milijona evrov škode iz naslova investicijskih prevar. Predlani je bilo zabeleženo rekordno oškodovanje fizičnih oseb v višini kar 140.000 evrov. 

Čeprav obstaja veliko različnih načinov, s katerimi vas spletni goljufi skušajo prepričati o »dobičkonosnosti« naložbe (prek SMS-sporočil, e-pošte, spletne klepetalnice, plačanih oglasov in člankov), se je v zadnjem času razmahnilo tudi klicanje po telefonu. 

Spletni goljufi naključno izberejo vašo telefonsko številko ter se v polomljeni slovenščini predstavijo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Zagotavljajo vam, da vas v virtualni denarnici čaka več sto evrov, pogoj za izplačilo pa je namestitev programa za oddaljen dostop (zelo pogosto sta to TeamViewer in Anydesk) na računalnik ali telefon. Ko jim to omogočite, prevaranti prevzamejo upravljanje vašega računalnika, beležijo vaše aktivnosti na napravi in tako pridobijo gesla za vstop v vašo spletno banko in iz nje poberejo denar.

Pri kriptoprevarah je treba omeniti, da gre za vedno bolj personalizirane oblike, ki so prilagojene žrtvi, goljufi pa si vzamejo veliko časa za prepričevanje in pojasnila žrtvi, za boljšo krinko pa snemajo video navodila in upravljajo zaprte podporne skupine.

Sredstva običajno prenakažejo na račun katere druge slovenske žrtve, ki je – enako kot vi – prepričana, da bo zaslužila s kriptovalutami. To v praksi pomeni, da na svojem računu dejansko lahko vidite priliv sredstev, s tem pa navidezen dobiček; kljub temu v zaključni fazi vse žrtve ostanete brez denarja, saj bodo goljufi denar prenakazali v kriptodenarnice pod svojim nadzorom.

Investicijske prevare se nenehno razvijajo, zato je ključno biti informiran in previden. Ob obljubah varnih naložb, ki mamijo z zagotovljenimi donosi ali visokim dobičkom, dvojna mera sumničavosti ni odveč. Kot smo že poudarili: če se vam zdi investicijska ponudba predobra, da bi bila resnična, je velika verjetnost, da gre za prevaro.

Najpogostejše oblike investicijskih prevar:

  1. Lažne kriptovalute in platforme: prevaranti ustvarijo lažne spletne strani ali aplikacije, ki obljubljajo visoke donose z vlaganjem v kriptovalute. Po začetnem vložku žrtve pogosto vidijo navidezne dobičke, vendar denarja ne morejo dvigniti.
  2. Ponzi sheme: delujejo po principu plačevanja starejših vlagateljev z denarjem novejših vlagateljev, dokler sistem ne razpade in večina vlagateljev izgubi denar.
  3. Lažne naložbene aplikacije: prevaranti promovirajo aplikacije, ki delujejo kot resnične investicijske platforme, vendar omogočajo le polog sredstev, ne pa tudi dviga.
  4. Socialni in influencerski prevaranti: na družbenih omrežjih (TikTok, Instagram, YouTube) lažni strokovnjaki promovirajo „zagotovljene“ metode hitrega zaslužka.
  5. Deepfake: prevaranti z uporabo umetne inteligence ustvarjajo ponarejene videoposnetke znanih oseb, ki promovirajo lažne investicijske priložnosti.
  6. Ponarejene naložbe ESG: prevaranti ponujajo „zelene“ naložbene priložnosti, ki obljubljajo visoke donose ob varovanju okolja, vendar so fiktivne.
  7. Lažne brokerske hiše: osebe se predstavljajo kot legitimni posredniki in pridobivajo vlagatelje, ki jih nato prepričajo, da prenesejo denar na lažne račune.
  8. Lažni klici investicijskih svetovalcev: prevaranti naključno kličejo potencialne žrtve in se predstavljajo kot predstavniki znanih finančnih institucij, obljubljajo zagotovljen dobiček in zahtevajo dostop do računalnika prek programov za oddaljen dostop (npr. TeamViewer, AnyDesk).
  9. Prevare z žlahtnimi kovinami in nepremičninami: lažne ponudbe za vlaganje v zlato, srebro ali nepremičnine v tujini, vendar vlagatelji ne dobijo obljubljenih donosov ali celo izgubijo celoten vložek.

Kako prepoznati investicijsko prevaro?

  • Podrobno preverite točen elektronski naslov pošiljatelja (ime, priimek in domeno).
  • Vzpostavite točno določene postopke za izvrševanje plačil poslovnim partnerjem.
  • Vsako odstopanje od dogovorjenih postopkov za izvrševanje plačil, še posebej če poslujete s tujino, dodatno preverite še drugače, npr. osebno, po telefonu ali video klicu.
  • Za avtorizacijo plačil uporabljajte skupinsko podpisovanje plačilnih nalogov.
  • Redno izobražujte zaposlene o prevarah in načinih, kako jih prepoznati.
  • Če opazite, da ste žrtev direktorske prevare, zadevo takoj prijavite policiji, banki alihranilnici pa nemudoma posredujte zahtevek za preklic nakazil.
  • Nerealno visoki donosi: obljube o visokih donosih brez tveganja so skoraj vedno znak prevare.
  • Pritisk za hitro odločitev: prevaranti pogosto ustvarijo občutek nujnosti, da bi preprečili preverjanje ponudbe.
  • Pomanjkanje regulativnih dovoljenj: vedno preverite, ali ima investicijska platforma licenco pri finančnih regulatorjih (npr. ATVP v Sloveniji, ESMA v EU).
  • Nejasne informacije: če ni konkretnih informacij o podjetju, ekipi ali registraciji, gre verjetno za goljufijo.
  • Nenavadni načini plačila: če zahteva plačilo v kriptovalutah ali nakazilo na tuj račun, bodite posebej previdni.
  • Neznani telefonski klici: če vas nekdo pokliče z neznane številke, klicatelj pa govori v polomljeni slovenščini ali angleščini z naglasom, bodite posebej previdni. Še posebej, če vas skuša prepričati, da omogočite oddaljen dostop do vašega računalnika.
  • Lažni prilivi na vaš račun: če na svoj račun prejmete nepričakovano nakazilo in vas prosijo, da ga posredujete naprej, gre verjetno za del širše prevare in boste postali denarna mula, ker je kaznivo dejanje
  • Izplačilo zaslužka ni mogoče: če želite izplačilo domnevnega zaslužka ali nakazilo določenega dela zaslužka, so goljufi neodzivni.
  • Lažne platforme: prek lažnih spletnih platform prikazujejo strmo rast vloženega premoženja.

Kako se zaščititi pred investicijsko prevaro?

  • Ne oglašajte se na klice z neznanih telefonskih številk iz tujine; če ste klic že sprejeli, pa ga nemudoma prekinite.
  • Preverite reference in regulativne registre: uporabite uradne sezname preverjenih investicijskih podjetij.
  • Ne vlagajte pod pritiskom: vedno si vzemite čas za raziskavo in premislek.
  • Uporabljajte preverjene platforme: ne vlagajte prek neznanih spletnih strani ali aplikacij. Pred prvim nakazilom obvezno preverite trgovalno platformo in se posvetujete s preverjenimi strokovnjaki.
  • Zaščitite svoje osebne podatke: ne delite osebnih in finančnih podatkov z neznanci.
  • Ne nameščajte programov za oddaljen dostop: TeamViewer, AnyDesk in podobni programi so pogosto orodja prevarantov za nadzor nad vašim računalnikom.
  • Ne nasedajte zgodbam o velikih dobičkih: če se vam zdi ponudba predobra, da bi bila resnična, gre verjetno za goljufijo.
  • Izognite se tudi goljufom, ki obljubljajo povračilo sredstev: običajno gre za poskus ponovne prevare.
  • Prijavite sumljive aktivnosti: če sumite na prevaro, jo prijavite policiji ali finančnim regulatorjem in se posvetujte s svojo banko ali hranilnico. Ob morebitnem oškodovanju zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke).

Opomba: Pri pripravi besedila smo si pomagali tudi z informacijami in podatki, ki so objavljeni na https://www.varninainternetu.si ali na https://www.cert.si/, ki izvaja nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu.

Zaščitite se, preden bo prepozno!

Pravi obraz spletnih goljufov razkrivamo tudi na naših družbenih omrežjih.

Pazi se, izobrazi se!

Sledite nam

Projekt ozaveščanja izvajajo
članice Združenja bank Slovenije: