GLASOVNE DEEPFAKE PREVARE
Z umetno inteligenco lahko goljufi posnemajo glas vaših najbližjih. Bodite pozorni na kratke, čustvene scenarije, ki ustvarjajo občutek nujnosti - lahko gre namreč za prevaro.
Prevare, ki izkoriščajo čustveno povezavo z vašimi najbližjimi
»Mama, izgubil sem telefon in denarnico.«
»Lahko prosim nakažeš denar na ta račun? Vrnem takoj, ko uredim dokumente.«
Takšni klici so eden najpogostejših primerov glasovnih deepfake prevar, pri katerih goljufi s pomočjo umetne inteligence posnemajo glas družinskega člana ali druge zaupanja vredne osebe.
Danes lahko goljufi z umetno inteligenco zelo prepričljivo posnemajo glas vaših sodelavcev, prijateljev in celo družine. Da lahko glas posnemajo, pogosto potrebujejo le nekaj sekund zvočnega posnetka, ki ga lahko preprosto poiščejo na družbenih omrežjih ali glasovnih sporočilih.
Najpogosteje klicatelj sogovornika skuša prepričati z zgodbami, ki ustvarijo pritisk in občutek nujnosti: prometna nesreča družinskega člana, težave s policijo, izgubljen telefon ali nujna prošnja za denar vašega sodelavca oziroma nadrejenega.
Kako goljufi izvedejo glasovne deepfake prevare?
Goljufi prevare pogosto izvedejo s kratkimi glasovnimi sporočili, dolgimi med 3 in 10 sekund. S pomočjo orodij umetne inteligence lahko goljufi ob tem zvenijo naravno in svoj ton skozi pogovor tudi prilagodijo.
Najpogosteje klicatelj sogovornika skuša prepričati z zgodbami, ki ustvarijo pritisk in občutek nujnosti: prometna nesreča družinskega člana, težave s policijo, izgubljen telefon ali nujna prošnja za denar vašega sodelavca oziroma nadrejenega.
Ravno občutek nujnosti je razlog, da ljudje hitreje ukrepajo in ne preverijo, ali gre za legitimno komunikacijo. Čeprav lahko poslušatelju glas na drugi strani telefona zveni znano, telefonski klic danes ni več zanesljiv dokaz identitete.
Kako prepoznati glasovno deepfake prevaro?
- Klicatelj vas prepričuje k takojšnjim ukrepom, brez razmisleka.
- Pogovor spremlja močan čustveni pritisk.
- Najpogosteje goljufi sledijo scenarijem, ki vključujejo vaše družinske člane ali nadrejene oziroma sodelavce na vodstvenih položajih v vaši službi.
- Glas klicatelja lahko na trenutke deluje nekoliko nenavadno, mehansko ali brez čustvenega odziva.
- Zvoki v ozadju klicatelja se morda ne ujemajo z njegovo navedeno lokacijo.
- Klicatelj prosi za nakazilo sredstev, nakup bonov ali posredovanje osebnih in zaupnih podatkov.
- Klicatelj vztraja, da v pogovor ne vključujete drugih oseb oziroma, da o pogovoru nikogar ne obvestite.
- V primeru, da klicatelju postavljate dodatna vprašanja, želi klicatelj pogovor zaključiti.
Kako se zaščititi?
- Nikoli ne ukrepajte zgolj na podlagi telefonskega klica. Vsebino pogovora preverite s sogovornikom prek drugih kanalov.
- Omejite objave vsebin na profilih na družbenih omrežjih, ki vsebujejo glasovne posnetke vas ali vaših najbljižjih.
- Če ste v dvomih, klic končajte in sogovornika ponovno pokličite.
- Uporabljajte dvostopenjsko avtentikacijo (2FA) za bančne račune in druge pomembne aplikacije na vaših napravah. Tako bo dostop do vaših podatkov goljufom otežen, četudi uspešno pridobijo vaše vpisne podatke.
- Znotraj družine določite »varnostno besedo«, ki bo delovala kot geslo, s katerim lahko na hiter in enostaven način preverite legitimnost klica. Besede ne delite na družbenih omrežjih in je ne posredujte izven ožjega družinskega kroga.
Kako ukrepati, če postanete žrtev?
- Takoj prekinite komunikacijo.
- Dogodek prijavite policiji ali na SI-CERT.
- V primeru, da ste v skladu z navodili klicatelja izvedli nakazilo, nemudoma kontaktirajte svojo banko.
- Shranite telefonsko številko, sporočila ali drugo obliko komunikacije kot dokaze.
- Na prevaro opozorite družinske člane ali sodelavce, saj lahko prav oni postanejo naslednja tarča goljufov.
Kaj sodi med osebne podatke?
Med osebne podatke sodijo na primer ime in priimek, naslov, elektronski naslov, telefonska številka, identifikacijske številke dokumentov, bančni podatki, podatki o lokaciji, biometrični podatki (npr. prstni odtisi), fotografije, videoposnetki in zvočni posnetki ter drugi podatki, ki omogočajo prepoznavo posameznika.
Primeri občutljivih osebnih podatkov
Med občutljive osebne podatke sodijo podatki o zdravju posameznika, posameznikovem spolnem življenju ali spolni usmerjenosti, rasnem ali etničnem izvoru posameznika, posameznikovem političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, biometričnih in genetskih podatkih posameznika in podatki o članstvu v sindikatu.
Opomba: Pri pripravi besedila smo si pomagali tudi z informacijami in podatki, ki so objavljeni na https://www.varninainternetu.si ali na https://www.cert.si/, ki izvaja nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu.
Zaščitite se, preden bo prepozno!
Pravi obraz spletnih goljufov razkrivamo tudi na naših družbenih omrežjih.
Pazi se, izobrazi se!
Sledite nam
Projekt ozaveščanja izvajajo
članice
Združenja bank Slovenije:
